Sambar z rdečo peso

Priznam, pesa je pri nas doma malo zapostavljena. Ja, ja, vem kako je zdrava, pa kakšno krasno barvo ima. Verjetno nisem edina, ampak nanjo se spomnim ponavadi pozimi. Potem sem vsakič znova navdušena kako super je, kadar ni samo vložena. Indijci so poskrbeli za današnji navdih, ki se mu bolj strokovno reče "sambar". Drugače povedano, gre za bolj gosto juho, značilno za jug Indije, ki je obvezna spremljevalka dos, idlijev ipd. Skoraj vedno vsebuje lečo, zelenjavo, tamarindo in značilno mešanico začimb za sambar. Tako kot pri vseh mešanicah, je tukaj mnogo variant in kuharskih skrivnosti. Za nas je najbolj enostavno, da kupimo že pripravljeno, saj vseh sestavin ponavadi ni na voljo v naših trgovinah (mešanica vsebuje poleg začimb tudi več vrst dal-a).

Današnji recept ni klasičen sambar, saj je gostejše konsistence in bi ga bolj označila za kari. Rdeča pesa dobi povsem novo dimenzijo okusa, da o čudoviti barvi sploh ne zgubljam besed. Zame popolna zimska hrana. Namesto urad dal-a lahko uporabimo tudi kateri drug tip leče, naj bo le milejšega okusa.

SESTAVINE (za 2-3 osebe)

3 gomolji rdeče pese

100 g urad dal-a

2 x po 1/2 žličke mlete kurkume

2 žlički mešanice začimb za sambar

žlička tamarindine paste

sol

2 zelena čilija

Zabela

2 žlici gheeja ali olja

1/2 žličke kurkume

1/2 žličke kumine v zrnju

1/2 žličke asafetide

1 žlička gorčičnih semen

1/2 žličke semen grškega sena (methi)

1/2 posušenega in zdrobljenega čilija

pest karijevih listov (opcija)

Najprej skuhamo urad dal: namakamo ga vsaj 15 min, operemo, nato pa ga skupaj s 1/2 žličke kurkume kuhamo v dvojni količini vode ca. pol ure. Z ekonom loncem gre hitreje. Greste na WC in že je kuhano.

Peso olupimo in narežemo na 1-2 cm velike koščke. Peso skupaj s kurkumo, začimbami za sambar, tamarindino pasto, soljo in po dolgem razpolovljenimi čiliji, denemo v lonec ter dolijemo skodelico vode. Zavremo in kuhamo toliko, da se pesa zmehča. Lonec odkrijemo, dodamo lečo in počasi kuhamo še ca. 10 min. Po potrebi dodamo še nekaj vode.

Zdaj je čas za zabelo. V ponvi segrejemo 2 žlici gheeja in dodamo vse naštete sestavine. Zabela je nared, ko zaslišimo pokljanje gorčičnih semen. Dodamo jo pesi in premešamo. Pred serviranjem potresemo še s koriandrovimi lističi in si pripravimo riž za prilogo.

Piščanec v rdeči omaki po malezijsko

Sem že pisala kakšen vrtiljak božanskih okusov se najde v Maleziji? Že dolgo ni bilo nič na krožniku s tistih koncev, zato je zadnji čas, da to popravim. Tokrat s piščancem v slastni omakici, v kateri se prepletajo kokos, začimbe in paradižnik. Lahko bi mu rekli tudi kari, ampak Malezijci tega poimenovanja ne uporabljajo. Ker potem se lahko zgodi, da tudi naš golaž postane "kari".

 

Pasta je osnova jedi in potrebuje čas, da se lepo prepraži. Ker sem ga ravno že omenila, saj veste, kako je s čebulo v golažu. V primeru, da nimate super turbo močnega mešalnika, priporočam, da sestavine prej fino nasekljate in jih šele nato dokončno zmeljete. Zlasti galangal zna biti trdovraten. Veselo na delo.

Sestavine

500 - 600 g piščančjega mesa

400 ml kokosove smetane

2 stebli limonske trave

1 cimetova palčka

3 klinčki

2 zvezdnata janeža

2 kardamona

2 žlici paradižnikove mezge

1 žlica čili omake (ni pa nujno)

300 ml kokošje jušne osnove

Pasta

2 rdeči čebuli 

2 beli čebuli

žlička kurkume

3 cm kos galangala

3 cm kos ingverja

1 žlička popra

Vse sestavine za pasto fino zmeljemo v možnarju ali mešalniku.

V ponvi segrejemo olje in vanj dodamo cimetovo palčko, klinčke, zvezdnati janež in kardamon. Prepražimo, da zadiši. Dodamo pasto in še njo počasi pražimo, da se na površini začne izločati olje. Sedaj dolijemo kokosovo smetano, vanjo potunkamo piščanca in limonsko travo, ki smo jo pred tem speštali s hrbtom noža ter po dolgem prerezali na pol. Dodamo še paradižnikovo mezgo, po želji čili omako (lahko je povsem blaga varianta) in zalijemo z jušno osnovo. Solimo po okusu. Lahko se sprostimo, ta hujše je za nami. Vse skupaj naj se pod našim budnim očesom kuha tako dolgo, da se omaka malo zgosti, piščanec pa postane ravno pravšnji.

Sanwin makin - burmanska sladica iz semoline

Škatle s prazničnimi piškoti so se že davno izpraznile in iz zamrzovalnika je izginil še zadnji kos potice. Izpuhteli so celo čokoladni božički, za ketere se je zdelo, da jih bo potrebno nekako reciklirati do prihodnjega Božiča. Mrzli večeri s skodelico čaja v roki so klicali po sladki spremljavi. Spomnila sem se sladice, kolačkov oz. narastka, ki jih na veliko prodajajo v čajnicah in na ulicah po Myanmaru (v starih časih angleške kolonije se ji je reklo Burma). So pregrešno sladki in se odlično ujemajo s čajem. Izvor kolačkov naj bi bil indijski, vendar so jih Burmanci popolnoma posvojili. Kulinarika v Myanmaru je velik mix, ne samo zaradi množice različnih pokrajin in etničnih skupin, svoj delež so prispevali tudi kolonizatorji, priseljenci in sosedje.

Sanwin makin je po naši definiciji narastek iz semoline (moke) ali pšeničnega zdroba, skuhanega v kokosovem mleku, nato pa z dodatki zapečen v pečici. Meni je zaradi teksture ljubša verzija z zdrobom. Lahko se je kot preprost kolaček kar tako, za ta pravo "desertno" verzijo pa kar kliče po dodatku kiselkaste sadne omakice ali sladoleda. Težka odločitev.

Sestavine (za globok pekač ca. 25 x 15cm)

200 g pšeničnega zdroba ali semoline

2 žlici sezamovih semen

400 ml kokosove smetane (ali 800 ml kokosovega mleka)

125 g gheeja (ali masla)

220 g sladkorja

3 jajca

3 žlice rozin

1/2 žličke mletega kardamona

V ponvi najprej suho prepražimo sezamova semena, da se malce pozlatijo.

V večjo kozico z debelim dnom vsujemo zdrob, dodamo z enako količino vode razredčeno kokosovo smetano (ali dvojno dozo kokosovega mleka) in sladkor. Dobro premešamo, da razbijemo morebitne grudice. Pristavimo in kuhamo na šibkem ognju. Ko se začne zdrob zgoščevati, počasi po kosih vmešamo maslo in pokuhamo do konca. Odstavimo, vmešamo rumenjake, nato kardamon in rozine. Za konec previdno vmešamo še beljakov sneg. Maso prelijemo v namaščen pekač, jo poravnamo in potresemo s prepraženim sezamom. Pečemo 50 - 60 min na 160 stopinj. Končni izdelek je lepo zlato zapečen narastek.

Ohlajen narastek narežemo na pravokotnike, če pa smo bolj burmansko dosledni in ljubitelji geometrije, potem pa režemo na rombe.