Piščančji satay (nabodala) s slastno arašidovo pomako

Ni je boljše prilike za obujanje slastnega street food-a kot je obisk velike dobre družbe. Obetal se je mini party z mini časom za kuhanje. Kaj sedaj? Ja, nabodala naj bodo. Po mojih izkušnjah vedno vžgejo, sploh če jih pospremijo še 2 ali 3 različne pomake.

V JV Aziji (in širše) se natika na palčke vse mogoče kar leze, plava, leti, skače, pa še sadje in zelenjava se najdeta. Obračanje ražnjičev na žaru je ena taka prvinska zadeva, ki se ji tudi jaz težko uprem. Lahko rečem, da spada med najbolj popularno ulično hrano v JV Aziji. Res je hitra, omamno diši, pa še poceni je. Meso (ali pa kaj drugega) je vedno izdatno marinirano in prav te marinade ločijo okuse med državami oz. najbolj oblegano stojnico od tiste brez čakalne vrste.

Za tole marinado težko rečem, kam bi jo umestila. Nekaterim bo dišala bolj po malezijsko, drugim bolj po tajsko ali indonezijsko. Sicer pa je tudi okoli "satay-a" velika dilema, kdo se ga je prvi spomnil. Vsak trdi svoje, Tajci, Malezijci in Indonezijci. Dejstvo pa je, da so si idejo izposodili od arabskih trgovcev, ki na poti v daljne dežele niso zdržali brez svojih kebabov. Satay je tajski izraz, med tem ko nabodalom v Maleziji in Indoneziji rečejo "sate". Zraven spada arašidova pomaka, tako slastna, da jo je vedno premalo, pa čeprav jo naredim polno skledo.

MARINADA ZA PIŠČANCA (za 500 g piščančjega mesa)
1/2 žličke mletega koriandra
2 stebli limonske trave
5 drobnih šalotk
2 stroka česna
1 žlička mletega čilija
2 žlički kurkume
3 žličke sojine omake
1 žlička ostrigine omake
1 žlička sezamovega olja
2 žlici olivnega olja
1 žlička rjavega sladkorja

Limonsko tavo, šalotke in česen na grobo nasekljamo in skupaj z ostalimi sestavinami vržemo v mešalnik. Fino zmeljemo. V tako pripravljeno marinado damo na male koščke ali trakove narezano piščančje meso in pustimo, da se v njej lepo namaka vsaj 4 ure.
 

Lesena nabodala namočimo za kakšno uro v vodo. Azijska nabodala so ponavadi krajša, meso zato nanizamo max. do polovice paličice. Spečemo na žaru, pod žarom v pečici ali na žar ponvi na kuhalni plošči.

ARAŠIDOVA POMAKA (DIP)
200 g neslanih praženih arašidov
100 ml vode
2-3 stroki česna
1 žlica temne sojine omake
1 žlica sezamovega olja
2 žlici ribje omake
1 žlica rjavega sladkorja
100 ml kokosovega mleka
1 žlička tamarindine paste
1/2 žličke kajenskega popra

Nekateri delajo tole pomako z arašidovim maslom, ampak veliko bolj okusna je daljša pot. Po možnosti sami prepražimo arašide (enostavno v pečici, 15-20 min na 180 stopinj). Vse sestavine vržemo v mešalnik, pritisnemo gumb in... Miksamo, da nastane gladka kremasta zmes. Po potrebi dodamo še ribje omake (skrbi za slanost), vode (če je zmes pregosta) ali tamarindine paste (če želimo malce več kislosti). Pomakica je najboljša, če je pred serviranjem malce segreta, se pravi ne direktno iz hladilnika na mizo. Ostanek lahko zamrznemo ali shranimo v hladilniku (4-5 dni)

Tom sab - tajska kislo pekoča juha po domače

Na Tajskem sem se hitro naučila, da ni boljše »brce« za začetek dneva, kot je močna, malo pekoča in nudlov polna vroča juha. Deluje odlično tako v silni vročini z 100% vlago kot tudi pri naših minus zimskih temperaturah. Prva žlica fino zažge, druga na čelo privabi prve potne kapljice, tretja je pa že čisto veselje. Juha da obilo energije, te ohladi, ko je vroče ali prijetno pogreje, ko se nam zdi, da je en pulover čisto premalo. Na Tajskem se je za zajtrk, kosilo, malico, pa še za večerjo. Variacije določajo dodatki kot so meso, zelenjava ali cmočki.

Jesenska sivina je tu, za nameček pa nam letos v bloku nekam šparajo s kurjenjem. Kriza, zategovanje pasu, bi lahko rekli. Začelo se je zelo pozno, pa še to bolj na minimumu. Vroča spicy juha se mi je prikazovala že v sanjah. K sreči je narejena en, dva, tri. Tom sab je doma na severovzhodnem delu Tajske, kjer juho najbolj pogosto naredijo z govedino. Moj recept je domača improvizacija na temo.

SESTAVINE 

500 ml kokošje jušne osnove (po želji s koščki mesa)

1 steblo limonske trave

2 rezini galangala

4-5 cvetkov brokolija

3 lističi kafirske limete

2 majhna nasekljana čilija

1 žlička sladkorja

2 žlički ribje omake

1 žlica limetinega soka

rezanci (riževi ali »stekleni« - glass noodles)

lističi tajske bazilike

Jušno osnovo zavremo in vanjo dodamo steblo limonske trave (prerezano na pol), lističe limete in čili. Pustimo da vre 3-5 min, nato dodamo še brokoli. Kuhamo še 2 minuti in juha je gotova. Vmešamo žličko sladkorja, ribjo omako in limetin sok. Če nam razmerje sladko – kislo – slano ne ustreza, ga zbalansiramo po svojem okusu s prej omenjenimi 3 sestavinami.

Rezance pripravimo posebej. Nekatere je dovolj namakati v vodi, spet druge je potrebno kuhati. Rezance danemo v skodelico in jih prelijemo z juho. Po želji dodamo nekaj lističev tajske bazilike in žličko sladke čilijeve paste.

P.s. Rezanci se resnično najlaže jejo s palčkami in žlico.

Mung dal s špinačo

Svet jedi iz leče oz. dal-a kot mu rečejo na indijski podcelini, je velik in pisan. Skoraj ga ni vsakodnevnega obroka brez dal-a, pa naj gre za bogataškega jedca ali pa reveža. Lahko je glavna jed ali pa le ena od mnogih prilog na velikem pladnju, izdaten zajtrk ali pa poceni ulična malica. Leča je eden glavnih proteinskih virov na tem koncu sveta, idealna za shranjevanje in enostavna za pripravo. Da o vseh mogočih zdravilnih učinkih, ki jih oznanja ayurveda, niti ne govorim. Receptov je na tisoče, tako da lahko dal preizkušamo kar nekaj let vsak dan, pa nam ne bo dolgčas.

Pri nas nismo ravno najbolje založeni s tujimi stročnicami. Ponavadi se najdejo cela rjava, rdeča, tudi zelena leča in čičerika, potem pa se izbira že konča. Hiter sprehod čez povprečno vaško tržnico v Indiji (ali njenih) sosedah pa razkrije, da obstaja cela barvna mavrica, dodatno pa še različne oblike odelave. Uporabljajo se oluščena in »prepolovljena« zrna, malo manj pogosto pa cela zrna z ovojem. Nekatere vrste je potrebno pred pripravo namakati, spet druge lahko takoj vržemo v lonec.

S tržnice sem ravno prinesla vrečko mlade špinače, rumeni mung dal pa me je že nekaj časa milo gledal s kuhinjske police. Pa sem se ga le usmilila. Mung dal je po naše rečeno oluščen in razpolovljen mungo fižol. Je lahko prebavljiv, ne povzroča črevesnih plinov, pa še hitro se skuha. V kombinaciji s špinačo in začimbami v tem receptu je sploh okusen.

SESTAVINE 

1 skodelica oluščenega in razpolovljene rumenega mung dala (split mung dal)

3 žlice ghee-ja

½ žličke semen kumine

ščepec asafetide

1 rumena čebula, drobno sesekljana

4 sesekljani stroki česna,

2 žlički nastrganega ingverja

½ žličke kurkume

1 paradižnik

velik šop mlade špinače

1 žlička soli

V ponvi segrejemo ghee. Ko je ponev že dovolj vroča, gheeju dodamo kumino in jo pražimo 5-10 sekund, da zadiši in začne pokljati. Takoj zatem dodamo asafetido, kateri sledijo drobno sesekljana čebula,  česen, ingver in kurkuma. Pražimo toliko časa, da se čebula lepo zmehča. Dodamo na drobno narezan paradižnik in kuhamo ca. 5 min, da večina tekočine izpari. Šele sedaj pride na vrsto dal. Solimo in zalijemo s 3 dl vode, dobro pomešamo ter pustimo, da zavre. Ogenj zmanjšamo in kuhamo okoli 20 min, da se leča zmehča. V ponev dodamo špinačo. Čaka nas še 10 min počasnega kuhljanja, med katerim vsake toliko časa lečo premešamo in po potrebi dodamo vodo. Leča mora postati fino mehka. Azijci prisegajo na teksturo pireja in lečo na koncu dodatno zmečkajo. Meni je bolj všeč, če zrna ostanejo. Kako pa vam? Bolj lačni jemo zraven riž ali kruhke.